Daja na agility treningu (november 2009)

Z Dajo sem januarja 2009 začela trenirati agility. Marsikdo bi pomislil, da bernardinec ni primeren za agility (in mogoče ima celo prav), ampak Daja vsekakor uživa. Že ko je bila mladič, je vedno skakala in lovila palice.





Slike so nastale novembra 2009. Počasi se je naučila vse ovire (tudi slalom :) ter povezovanje vseh ovir med seboj. Edini problem ji povzročajo tuneli, ker je malo previsoka, da bi jih lahko tekoče premagovala... :(





Avgusta sva se udeležile dveh 4fun tekem, kjer sva bile obakrat diskvalificirane (prvič zaradi moje napake, drugič zaradi njenega padca iz mostu). Ampak vaja dela mojstra... in že na prvi uradni tekmi je bilo malo "bolje", ker sva bile neuvršečene (prekoračen dovoljen čas)...





Zavedam se, da bernardincu agility ni ravno pisan na kožo... in da to ni šport, kjer bi blesteli naši veliki in težki psi. Ampak vseeno je lepo videti nasmejan izraz na Dajinem obrazu, ko se pripeljem na poligon. Saj dobro ve, da jo čakata 2 uri igranja in norenja z njenimi pasjimi prijatelji; skakanje med ovirami je samo pika na i.









Bini skakanje nikoli ni bilo v preveliko veselje. Daja uživa. Zato sva začeli rekreativno trenirati agility. Da pokažem, da so bernardinci sposobni skakanja, da so sposobni učenja, da to niso samo leni, težki in neumni psi!
Sicer pa to dokazujem že odkar imam Bino in se mi zdi, da sem to že nekajkrat dokazala!

Rezultati tekem: >>